🤖 Umetna inteligenca odkriva varnostne luknje v sistemu Linux. Kaj se bo zgodilo z vašimi kriptovalutami, če bo heker prevzel nadzor nad enim strežnikom?

Blockchain deluje brezhibno. Transakcije so potrjene. Omrežje ni bilo vdrto. Kljub temu pa so lahko sredstva uporabnikov ogrožena. Kako je to mogoče?

Odgovor se ne skriva v samem blockchainu: temveč v strežnikih, aplikacijah in denarnicah, ki nam omogočajo uporabo kriptovalut.

Najnovejša raziskava OpenAI kaže, da je umetna inteligenca sposobna v velikem obsegu odkrivati napake v sistemu Linux in razvijati načine za njihovo izkoriščanje. To je opozorilni signal za celotno kriptovalutno industrijo. 🚨

🔍 Kaj je odkrilo podjetje OpenAI?

V nadzorovani študiji je sistem, ki ga je razvila OpenAI, analiziral tisoče potencialnih težav v jedru Linuxa, tj. v programski opremi, ki predstavlja osnovo za delovanje številnih strežnikov po vsem svetu.

Glede na poročilo OpenAI sistem:

• je analiziral 2 308 potencialnih težav;
• je odkril 1 724 ranljivosti;
• pripravil delujoče izkoriščevalne programe za 948 različnih ranljivosti, ki so v preizkušanem okolju omogočale povečanje privilegijev na računalniku;
• pripravil predloge popravkov za pregled s strani strokovnjakov.

Stroški celotne raziskave so znašali približno 1,21 milijona dolarjev v obliki API-kreditov.

🔓 Ali to pomeni, da se umetna inteligenca lahko vdre na vsak strežnik?

Ne. Ta razlika je ključna.

Preiskovani napadi so zadevali tako imenovano lokalno eskalacijo privilegijev. Poenostavljeno: napadalec bi moral najprej pridobiti omejen dostop do računalnika ali možnost izvajanja kode na njem. Šele takrat bi lahko poskusil izkoristiti ranljivost, da bi pridobil večji nadzor.

Samo to odkritje torej ne pomeni, da lahko umetna inteligenca na daljavo prevzame nadzor nad katerim koli računalnikom. Prav tako ne pomeni, da je bila kriptografija bitcoina prelomljena. 🔐

Kaže pa, da če napadalec že najde način za vdor v sistem, lahko umetna inteligenca postane močno orodje, ki mu pomaga pri iskanju nadaljnjih šibkih točk.

🪙 Kaj to pomeni za kriptovalute?

Blockchain je le en del celotnega ekosistema. Za nakup, prodajo, shranjevanje ali pošiljanje kriptovalut uporabljamo tudi borze, aplikacije, denarnice in strežnike.

Možni scenarij napada bi lahko bil takšen:

Šibka točka v aplikaciji ➡️ dostop do strežnika ➡️ povečanje pooblastil ➡️ poskus pridobitve ključev ali dostopa do sistema izplačil.

To še ne pomeni, da prevzem strežnika samodejno omogoča dostop do sredstev. Veliko je odvisno od tega, kje se nahajajo zasebni ključi, kako se potrjujejo transakcije in ali so sistemi med seboj ločeni.

A prav zato je vredno kriptopodjetjem zastaviti težje vprašanje:

Kaj se bo zgodilo s sredstvi strank, če bo eden od vaših strežnikov prevzet? 🤔

🌐 Ali bo decentralizacija zadostovala?

Decentralizacija je pomembna prednost. Omrežje, ki temelji na številnih neodvisnih udeležencih, ne bi smelo prenehati delovati zgolj zato, ker je težava prizadela en strežnik ali enega operaterja.

Vendar pa lahko številna na videz neodvisna podjetja uporabljajo podobno programsko opremo, iste storitve v oblaku ali podobne konfiguracije. V takem primeru lahko ena ranljivost hkrati vpliva na več lokacij.

Enako pomembno je tudi to, da lahko omrežje blockchain deluje pravilno, tudi če pride do napada na posamezno borzo ali storitev za shranjevanje kriptovalut.

⚔️ Umetna inteligenca pomaga tako napadalcem kot branilcem

Umetna inteligenca ne deluje izključno v korist kriminalcev. Lahko tudi pomaga varnostnim ekipam, da hitreje odkrijejo težave, preverijo njihove posledice in pripravijo popravke. 🛡️

Vendar pa se začne tekma s časom. Samo odkritje napake ni dovolj: popravek je treba še preveriti, potrditi in uvesti v vseh sistemih, na katere vpliva.

💡 Kaj to pomeni za uporabnike?

Pazite ne le na to, katero kriptovaluto hranite, ampak tudi na to, komu zaupate dostop do sredstev in kakšne varnostne ukrepe uporablja zadevna storitev.

Za podjetja na področju kriptovalut postaja najpomembnejše omejevanje posledic morebitnega vdora: ločevanje ključev, posodabljanje sistemov, nadzor nad dostopnimi pravicami ter zaščita postopka izplačil.

V svetu, v katerem umetna inteligenca vedno hitreje odkriva varnostne luknje, se varnost meri tudi s tem, kaj se zgodi po prevzemu enega elementa infrastrukture. 🔐

‍